Zjutraj, v soboto 23.2. se nas je peščica zbrala na parkirišču Dolgi most. Cilj tokratnega sobotnega izleta je bil Tolmin s svojimi znamenitostmi in muzejem. Po krajšem čakanju, ogledovanju razdeljenih zloženk in upanju, da se bo vendarle nabralo več sorodnih avtomobilov (vremenska napoved je bila ugodna) se nas je pet odpravilo na pot. »Konvoj« je bil sestavljen le iz S70 in V50.



V Vrhniki je bil prvi postanek za jutranjo kavo. Nato smo se po lepi ovinkasti cesti odpeljali mimo Godoviča, Idrije ter Mosta na Soči v Tolmin. Na turistični info točki smo vzdignili predhodno rezervirane ključe od cerkve na Javorci (le ta je v zimskem času sicer zaprta, obisk pa je zato zastonj) ter se skozi Zatolmin odpravili po ozki, makadamski cesti do Javorce. Kmalu za vasjo nas tabla opozori, da vstopamo v Triglavski narodni park. Precej slaba in nevarna cesta nas je mimo samotnih kmetij vodila visoko nad koriti Tolminke. Lepote Triglavskega narodnega parka so nas pogostokrat prepričale, da smo ustavili avtomobila in se razgledali. Po 6km poti smo prispeli do parkirišča na planini Polog, parkirali in se peš podali do cerkve.



Cerkev Svetega Duha so po načrtih dunajskega arhitekta in slikarja Remigiusa Geylinga postavili vojaki 3. gorske avstro-ogrske brigade leta 1916. Lega cerkvice je bila skrbno izbrana tako, da ni bila opazna sovražniku ter je bila hkrati enako oddaljena od različnih bojnih linij na bližnjih slemenih. Znotraj cerkvice, na južni in severni strani ladje je na »lesenih listih« knjige umrlih vžganih 2808 imen vojakov, ki so tu padli med 1. svetovno vojno.



Po ogledu cerkve smo si ogledali še zapuščen bunker na planini Polog, ki je bil zgrajen v tridesetih letih 20. stoletja in spada v obrambno linijo imenovano Alpski zid oz. Vallo alpino. Sledila je kratka malica na parkirišču, nato pa odhod proti Tolminskim koritom. Ponovno smo uživali v cesti, ki je sicer bolj pisana na kožo XC-jem.



Slikovita korita so naravni spomenik, najnižja vstopna točka v Triglavski narodni park (180 m n.m.v.). S parkirišča smo se podali strmo navzdol do sotočja Tolminke in Zadlaščice, nato pa smo si ogledali še ozko korito Zadlaščice z Medvedovo glavo (z mahom preraščena zagozdena skala) in Skakalci (kaskadni slapovi Zadlaščice). Sledil je vzpon do Zadlaške jame, imenovane tudi Dantejeva jama. Legenda namreč pravi, da jo je v času izgnanstva obiskal Dante Alighieri. Preko Hudičevega mostu, 60m nad Tolminko smo se po več kot uri dolgem ogledu vrnili do avtomobilov.



Po prihodu v Tolmin smo se namenili na ogled razstave znanega slovenskega slikarja Franceta Slane. Kljub temu, da je bil muzej še odprt, pa v sprejemnici ni bilo nikogar, tako da smo po 15 minutnem čakanju obupali nad težko pričakovanim ogledom približno 35 del in odšli na pozno kosilo. Ob 18ih smo siti varno krenili proti domu.




besedilo: AljAž
foto: Damijan

Več slik

10.0 - 4 votes